SPANJE OTROKA – NOČNA MORA ALI IZZIV ZA STARŠE IN VZGOJITELJE

Znanstveniki še niso uspeli v celoti pojasniti procesa človeškega spanca, znano pa je, da je osnovnega pomena za zdravo rast in razvoj otroka, saj se med spanjem sprošča rastni hormon. Med spanjem se ohranja in utrjuje tudi naš spomin, izboljša koncentracija, od kvalitetnega spanja je odvisno tudi razpoloženje, skratka duševni in telesni razvoj. Zadostno spanje lahko celo pomaga preprečiti razvoj prekomerne teže (še posebej pri otrocih).

Razvojni proces spanja se začne že v prvem letu starosti s porazdelitvijo spanja in budnosti. Biološki ritem spanja je vezan na izmenjavo med dnevom in nočjo, medtem ko na socialni ritem lahko v veliki meri vplivamo predvsem starši na takšen način, da ima otrok zastavljen čas in rutino pred spanjem, se pred spanjem sprosti, počuti udobno, ima občutek varnosti in je med spanjem samostojen.

Za preprečevanje težav s spanjem strokovnjaki priporočajo:

1.     Vzpostavitev redne rutine oz. obreda 30-60 min pred spanjem (npr. ista ura odhoda spat, večerno urejanje – umivanje, pospravljanje igrač, branje, pripovedovanje pravljice ali petje). Isto zaporedje dogodkov skušajte držati tudi med vikendom in počitnicami. Rutina pomaga otrokovemu telesu in umu, da se lažje pripravi na spanje. Če odhaja spat ob isti uri, obstaja večja verjetnost, da se bo zbudil ob isti uri.

2.     Pred spanjem se je potrebno izogibati stvarem, ki bi spodbujale otroka npr. televizor, računalnik, telesna vadba idr. »Ugotovljeno je, da gredo otroci, ki imajo v svoji sobi elektronske naprave, kot so računalnik, televizija, pametni telefon in radio, kasneje spat, spijo manj, se zvečer upirajo iti v posteljo in imajo več težav s spanjem (Cain, Gradisar, 2010 po Bedenik, 2019: 4).«

3.     Prepričajte se, da je v spalnem prostoru primerna temperatura, da otrokova pižama diha ter da oddeje in rjuhe niso srbeče. Poskrbite, da je otrok med spanjem varen (npr. če lahko pade iz postelje, na tla ob postelji postavite vzglavnike).

4.     Rutina pri dnevnih obrokih in drugih opravilih pomaga otroku pri vzpostavljanju nočne rutine.

5.     Otroka spodbujamo, da spi v svoji postelji. Govorimo o tem, da vsak spi v svoji postelji in ga v primeru, da vso noč prespi tudi nagradimo.

6.     Spodbujajmo otroka, da gre sam spat, vendar upoštevajmo razvojno raven in individualne značilnosti (npr. nekateri otroci potrebujejo več starševske bližine preden zaspijo).

7.     Z zatemnjenimi prostori ponoči se otroku vzpostavi ritem in občutek, kdaj je čas za spanje. Če je otroka strah teme, poskrbimo za malo svetlobe oz. nočno lučko, ki se lahko ugasne, ko otrok zaspi.

8.     Ponoči se z otrokom ne igramo in ga spodbujamo k aktivnostim. Pestujemo, ogovarjamo in negujemo ga podnevi.

9.     Telesna aktivnost na prostem pripomore k zdravemu spanju otrok.

10.  Dnevni počitek otroka, če ga potrebuje, mora biti prilagojen njegovi starosti in potrebam.

Priporočljiva količina spanja otrok (po Gnidovec, Stražišar, 2016 po Bedenik, 2019: 5)

Pomanjkanje spanja pri otroku lahko privede do posledic v njegovem telesnem in kognitivnem razvoju, kar pa vpliva na njegovo vedenje, pozornost, razpoloženje, čustvovanje, spretnosti, šolsko uspešnost in motnje presnove. Težave s spanjem se kažejo kot: nespečnost z dolgotrajnim večernim uspavanjem, pogosta nočna prebujanja in/ali kot dnevna zaspanost. Otrokovo večkratno prebujanje ima negativne posledice na šolsko uspešnost. Otroci s težavami spanja se pogosteje vedejo agresivno, so večkrat nagnjeni k depresivnemu vedenju, iščejo prepire in spore v družini ter družbi.

Dnevno spanje ne more nadomestiti nočnega spanja. »Spanje podnevi ni nadomestilo za nočni spanec, čeprav lahko zmanjša utrujenost, napetost, poveča pozornost in sposobnost za učenje, vendar pa ne vključuje kompleksnih bioloških procesov in obnovitvenih funkcij, ki potekajo pri nočnem spanju (Bell, Zimmerman, 2010 po Bedenik, 2019: 11).«

Življenje v vrtcu se razlikuje od tistega doma, saj tu otroci doživijo v enem dnevu veliko novih in za njih včasih tudi stresnih situacij, ki jih bolj utrudijo kot dogodki znotraj njihove družine. Spanje v vrtcu ni obvezno, pomembno pa je, da imajo otroci možnost uresničiti svojo potrebo po počitku, torej da se uležejo na ležalnik in se umirijo. V vrtcu se v času počitka lahko organizira umirjene dejavnosti za otroke, ki ne zaspijo, v kolikor to omogočajo prostorski in organizacijski pogoji. Dolžina počitka je odvisna tudi od časa prihoda in odhoda otroka iz vrtca, ki pa se lahko od otroka do otroka v isti skupini zelo razlikuje.

Vesna Osmanagić, mednarodna svetovalka za spanje dojenčkov in malčkov je v svojem delu zapisala o počitku: »Dobri in dolgi dnevni počitki navadno pomenijo boljše spanje ponoči.« Meni, da dobre spalne navade lahko postavimo na različne načine in da vsaki starši poskušajo doma, v vrtcu pa vzgojiteljice poiskati pristop, s pomočjo katerega jih bodo najlažje vzpostavili.

Upam, da vam bodo opisani nasveti v pomoč pri oblikovanju spalnih navad vaših otrok.

Povzeto po:

Benedik Karmen, Pomen spanja za otrokov razvoj, Ljubljana, 2019.

Gnidovec Stražišar Barbara, Spanje in motnje spanja pri otrocih, Ljubljana, 2016.

https://veva.si/3-napake-glede-spanja-otrok-ki-jih-pocnejo-skoraj-vsi-starsi/

                                                                          Zapisala: Tadeja Topolnik, pomočnica ravnateljice